23 let po tragičnem dogodku v Leskovcu še vedno odmeva množični poboj, ki ga je zagrešil Dragan Čedić, 32-letni "žestoki momak", ko je 27. julija 2002 z avtomatsko puško ubil sedem ljudi in ranil štiri. Njegovo dejanje je bilo motivirano z razočaranjem nad bivšo ženo, ki ga je zapustila. Medtem pa je v Črni gori minister za notranje zadeve Danilo Šaranović izjavil, da naj bi bil po operativnih informacijah nekdanji svetovalec šefa države Goran Žugić umorjen s strani Ivana Delića iz Budve.

Po smrtonosnem napadu na Bondi Beachu v Avstraliji, kjer sta bila Sajid Akram in njegov sin Naveed Akram obtožena sodelovanja, kriminologi poudarjajo, da je ta množični strelski pohod nenavaden, saj so storilci družinski člani, ki so se zarotili. Večina storilcev množičnih pobojev deluje namreč sama.

V Los Angelesu je v nedeljo, 11. januarja 2026, prišlo do nevarnega incidenta, ko je voznik z najetim tovornim vozilom znamke U-Haul zapeljal neposredno v množico protestnikov. Ti so se zbrali pred zvezno stavbo, da bi izrazili solidarnost z opozicijskimi gibanji v Iranu. Po prvih podatkih sta bili v naletu poškodovani najmanj dve osebi, med udeleženci pa je zavladala panika. Dogodek se je zgodil okoli 14. ure po lokalnem času, ko se je na shodu zbralo več tisoč ljudi. Policija v Los Angelesu je nemudoma sprožila preiskavo, s katero ugotavljajo natančen motiv voznika in ali je šlo za namerno dejanje, usmerjeno proti političnim aktivistom. Lokalne oblasti za zdaj še niso objavile identitete osumljenca. Incident je povzročil prekinitev shoda, ki je bil del širšega mednarodnega gibanja v podporo protestom v Iranu. Priče navajajo, da je vozilo z visoko hitrostjo zapeljalo v traso pohoda, kar je povzročilo hude poškodbe in strah med navzočimi. Preiskovalci trenutno pregledujejo posnetke nadzornih kamer in zbirajo izprave očividcev za razjasnitev okoliščin.

Število množičnih pobojev v Združenih državah Amerike je letos upadlo na najnižjo raven od leta 2006. Streljanje na rojstnodnevni zabavi v Kaliforniji, v katerem so umrli štirje ljudje, je bil sedemnajsti množični poboj v letu 2025. Strokovnjaki opozarjajo, da padec ne pomeni nujno, da so varnejši dnevi tu, in bi lahko pomenil le vrnitev na povprečne ravni.

Sudanska vojska je po dolgem obleganju izgubila ključno mesto El Fašer v Darfurju, s čimer je paravojaški skupini RSF prepustila nadzor nad skoraj celotnim Darfurjem. Združeni narodi so opozorili na poročila o grozodejstvih, ki jih je RSF zagrešila nad civilisti, vključno z usmrtitvami več kot 2000 ljudi. Afriška unija je prav tako obsodila poročana grozodejstva.

V sudanskem mestu El Fasher so bili na satelitskih posnetkih odkriti sledovi, ki nakazujejo na obstoj množičnih grobišč. Raziskovalci ameriške univerze Yale so na posnetkih zaznali dokaze o obsežnih pobojih in vsaj dveh lokacijah, ki močno spominjata na množična grobišča. Paravojaške enote Rapid Support Forces (RSF), ki so prejšnji mesec zasedle mesto, naj bi bile odgovorne za te grozote.

Sudanske sile za hitro podporo (RSF) so po 18-mesečnem obleganju prevzele nadzor nad El-Fasherjem, zgodovinsko prestolnico Severnega Darfurja. Dogodek je sprožil poročila o pokolih, usmrtitvah in prisilni razselitvi po vsej regiji. Satelitski posnetki kažejo, da RSF verjetno izvaja množične poboje. Opozorila na genocid so močno prisotna zaradi ekstremnega nasilja in množičnih pobojev. Padec ključnega mesta v regiji Darfur je strateška prednost za paravojaško skupino, kar povečuje strah, da bo sudanska državljanska vojna prešla v novo fazo.

Zaradi umika sudanske vojske iz mesta Al-Fašir je zahodna regija Darfur skoraj v celoti pod nadzorom paravojaške milice Rapid Support Forces (RSF). Dvoletni konflikt med vojsko in RSF dosega novo kritično točko. Razmere v Al-Faširju so nejasne, saj je internetna povezava prekinjena, pojavljajo pa se poročila in videoposnetki o grozljivih zločinih in usmrtitvah. Združeni narodi, Afriška unija in nevladne organizacije izražajo globoko zaskrbljenost nad nasiljem in opozarjajo na možnost razpada Sudana.

Organizacija Strategija za evropsko in državljansko Črno goro (STEGA) je na obletnico tragičnih dogodkov na Cetinju napovedala vložitev uradne zahteve za postavitev spomenika v spomin na 23 žrtev dveh množičnih zločinov. Pobudniki so pozvali lokalne oblasti in pristojne institucije, naj v sodelovanju z družinami žrtev določijo primerno lokacijo za obeležje, ki bo služilo kot prostor pietete in trajnega opomina. Po mnenju organizacije je Cetinje kot zgodovinsko in simbolno središče države dolžno na dostojanstven način počastiti svoje meščane. V javnem pismu so poudarili, da postavitev spomenika predstavlja minimum družbene odgovornosti do žrtev in njihovih svojcev. STEGA namerava v prihodnjem obdobju vztrajati pri institucionalnem odzivu in spodbujanju javnega dialoga o tem vprašanju, saj so prepričani, da mora biti kultura spominjanja temelj vsake odgovorne družbe. Ob obletnici tragedije so na Cetinju zastave spustili na pol droga, s čimer so prebivalci izkazali spoštovanje do umrlih v napadih, ki so globoko pretresli črnogorsko javnost.

Tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) zbira dokaze o domnevnih množičnih pobojih in posilstvih v Sudanu, po tem ko so paravojaške Sile za hitro podporo (RSF) zavzele mesto Al-Fašir, zadnjo trdnjavo sudanske vojske v Darfurju.